Obremenjevanje okolja z neugodnimi vonjavami ter vlaga v prostorih lahko povzročita neprijeten občutek ali privedeta do najrazličnejših okužb in bolezni, tako za živali kot ljudi.

Živali oddajajo amonijak, saj ne morejo razgraditi dušika, ki ga zaužijejo v svoji prehrani. Amonijak je po definiciji brezbarvna alkalna spojina v plinastem stanju, ki je zelo topna v vodi in ima značilen oster vonj. Je lažja od zraka in nastane pri razpadanju večine organskih snovi na osnovi dušika. Pri vdihavanju so prizadete gornje dihalne poti, draži pa tudi sluznice oči. Pri blažjih zastrupitvah so sindromi glavobol, slabost, bruhanje, zmedenost, pri hujših lahko nastopi nezavest, zastoj dihanja in motnje srčnega ritma.

Dušik se nahaja v urinu, kjer je dejansko neškodljiv, vendar pa v govejem blatu obstajajo encimi, ki ob mešanju z urinom tvorijo amonijak. Ta je nevaren za zdravje živali in zlasti za njihove dihalne organe. Problem amonijaka je v zaprtih prostorih, zlasti v večjih kmetijah in notranjih farmah mlečnih govedi, kjer se na tleh mešajo tekoči in trdni odpadki.